Nadzor IKT infrastrukture
Upravljanje omrežja, pa tudi sistemov in poslovnih procesov, je nemogoče brez ustreznega centralnega nadzora delovanja. Številne rešitve zelo dobro pokrivajo posamične segmente IKT infrastrukture, malo pa je takih, ki so sposobni zajeti in v realnem času prikazati podatke z vseh sistemov, aplikacij in naprav.
Operativna inteligenca
Za učinkovito upravljanje sodobne IKT infrastrukture je zelo pomembno, da lahko zajemamo in v realnem času prikažemo podatke iz vseh sistemov, aplikacij in naprav, ter s korelacijo poljubnih informacij pokrijemo dogajanje v posameznih poslovnih procesih od začetka do konca (ang. End to end visibility).
Nadzor aplikacij
Spremljanje delovanja aplikacij je lahko zelo pomembno in zahtevno opravilo, posebej v primeru kritičnih in/ali kompleksnih več nivojskih aplikacij v distribuiranem okolju. Odkrivanje motenj v delovanju, identifikacija napak in njihovo odpravljanje je za aplikacije v produkciji eden najbolj občutljivih, stresnih in pogosto finančno bolečih procesov, saj zahteva usklajeno in hitro delovanje vseh vpletenih, tako skrbnikov in vzdrževalcev opreme kot razvijalcev programske opreme.
Nadzor nad bazami podatkov
Baze podatkov imajo v informatiki posebno vlogo, saj je okrog podatkov zgrajeno celotno informacijsko poslovanje. To pomeni, da jih je največkrat potrebno obravnavati kot kritično infrastrukturo, ki si ne more privoščiti niti trenutka neaktivnosti, kar zelo oteži proces njihove zaščite in vzdrževanja.
Nadzor virtualne infrastrukture
Virtualne platforme prinašajo ogromno prednosti v sodobni informatiki, hkrati pa vsaj tri nevarnosti – zmanjšano preglednost nad upravljanjem sistemov, možnost zlorabe privilegijev in možnost nenadzorovane širitve okužb ali vsaj prekomerne porabe sistemskih sredstev za preprečevanje okužb in vdorov.
Nadzor nad mobilnimi napravami
Mobilne naprave postajajo sestavni del informacijske infrastrukture v vseh organizacijah, zato jih je zelo pomembno obravnavati enakovredno delovnim postajam, strežnikom in ostalim napravam. Glavni problem pri uveljavljanju učinkovite in centralno vodene politike upravljanja mobilnih naprav predstavlja njihova raznovrstnost in nekompatibilnost ter lastništvo, saj so to velikokrat naprave v osebni lasti (BYOD).